Kako ravnamo ob poA?aru v naravi

Pri poA?aru, zlasti A?e gorita suha trava in podrast, se sproA?A?ajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, A?e posebej v suhem obdobju, ko je izsuA?ena, zelo segreje. Zaradi tega zgori veliko rastlinskih koreninic in humusa. PreA?ivijo le bolj odporne rastline – to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na poA?arnem obmoA?ju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a obA?utljivejA?a propade, manj kakovostna in odpornejA?a pa preA?ivi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnaA?ata veter in padavinska voda, s tem pa se siromaA?enje zemlje in erozija A?e zveA?ata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproA?A?ajo A?kodljivi plini, ki onesnaA?ujejo ozraA?je.

PoA?ari so neposredno A?ivljenjsko nevarni tudi za A?ivali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice poA?ara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na A?ivali so zato lahko usodni in dolgotrajni. PoA?arom so najbolj izpostavljene A?ivali, ki imajo majhna bivalna obmoA?ja, in tiste, ki A?ivijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v poA?arih propadejo. Obdobje pojavljanja poA?arov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptiA?je gnezditve in vzreje mladiA?ev. Odrasle A?ivalio gnju sicer lahko uidejo, zalega pa v poA?arih praviloma propade.

SeA?iganje odpadkov na poljih in vrtovih

 

Odpadki naj bi se v naravi seA?igali le podnevi med 8. in 18. uro, ob stalnem nadzoru odraslega A?loveka. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne seA?igajte. Kraj njihovega seA?iganja naj bo oddaljen najmanj 100 m od stanovanjskih in drugih zgradb, najmanj 50 m od javnih prevoznih poti in najmanj 20 m od parkovnih povrA?in, skupin dreves in zaA?A?itenih rastlin.

Ogenj pogasite tako, da A?erjavico polijete z vodo ali jo posujete z zemljo ali peskom, nato pa jo A?e poteptate.

A?e nameravate seA?igati veA?je koliA?ine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in A?asu njihovega seA?iganja odpadkov tudi gasilce oziroma center za obveA?A?anje na A?tevilko 112.

V obdobju velike poA?arne nevarnosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. Po razglasitvi velike poA?arne nevarnosti je treba dosledno upoA?tevati predpisane ukrepe.

V suA?nem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem:

– nenadzorovani uporabi ognja in seA?iganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bliA?ini gozdov;

– kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bliA?ini;

– kurjenju A?arov zunaj urejenih kuriA?A?;

– odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil.

Kaj storiti, ko v naravi zagori?

 

Ostanite mirni in razsodni. Ocenite, kakA?en je poA?ar. A?e je to manjA?i zaA?etni poA?ar, A?e je A?ele zagorelo, skuA?ajte poA?ar pogasiti sami.

Pri gaA?enju morate paziti predvsem na svojo varnost. PoA?ara se lotite s priroA?nimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom.

GaA?enje poA?arov v naravi je najuspeA?nejA?e z vodo. Zadostno koliA?ino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po povrA?ini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vlecite po robu goreA?e trave. A?e imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete ruA?o in s tem prepreA?ite A?irjenje poA?ara. ManjA?o povrA?ino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne.

Sami gasite le, A?e poA?ar ne presega vaA?ih zmoA?nosti. A?e poA?aru niste kos, nemudoma pokliA?ite center za obveA?A?anje na A?tevilko 112, najbliA?jo gasilsko enoto ali policijo. Po telefonu sporoA?ite naslednje podatke:

  • svoje ime in priimek,
  • kaj in kje gori,
  • kratek opis poA?ara,
  • v katero smer se poA?ar A?iri in kaj ogroA?a,
  • A?e je moA?no, povejte tudi, kje boste poA?akali gasilce zaradi dodatnih informacij.

Z dodatnimi informacijami, ki jih lahko poveste gasilcem na kraju poA?ara, lahko veliko prispevate k uA?inkovitejA?emu gaA?enju.